Loading dogodki

« Vsi dogodki

  • Ta dogodek je pretekel.

Tiha ®evolucija

28. septembra ob 19:00 - 21:00

28. 9. 2022 je dan Tihe ®evolucije in dan D za umetnost, besedno, likovno, digitalno. Umetnost je redko sama sabi namen. Vsi sicer poznamo larpurlartizem, malodane dve stoletji star umetnostni in književni nazor, ki sta ga promovirala zlasti francoska pesnika Théophile Gautier in Charles Baudelaire, vendar se umetniško izražanje samo po sebi težko vzdržuje v čisti avtonomiji lepega – navsezadnje je povsem odvisno od bralske instance, razumevanja bralk_cev, ki vpletejo svoj izkustveni svet, s tem pa tudi že družbeno-politična razmerja. Ali kot v širšem zaobjemu snovi pravi gost našega tokratnega tiho ®evolucionarnega srečanja: “Odkrito angažirana poezija zna izpasti prav dolgočasna in drugorazredna. Po drugi strani pa zna mnogo globlje v družbeno tkivo zarezati povsem intim(istič)no, navidez skrajno osebno upesnjevanje, ki kar naenkrat dobi zaznavno družbeno-politično razsežnost.”

Vabiva vas, da se nam pridružite v čutno-nazornem preverjanju razmerja med angažiranostjo in intimizmom poezije. Pesmi bo za nas izbral in bral naš gost Andrej Ilc (foto Sašo Kovačič) iz uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi. Glasbenih želja tokrat ne bo, komentarji pa so zelo zaželeni.

Po prvem delu srečanja bomo šle_i na ogled premiere kratkega animiranega filma Huiqin Wang in Andreja Kamnika o Almi Karlin in japonskem delu njene osemletne poti.

https://www.youtube.com/watch?v=FLAPLRAHXLM

Osnova za animacijo je slikanica Mala Alma na veliki poti s tekstom Milana Dekleve in ilustracijami Huiqin Wang, ki jo je l. 2020 izdala Mladinska knjiga.

V devetdesetih letih preteklega stoletja se je ta popotnica (edina ženska med desetimi največjimi popotniki_cami sveta) in plodovita avtorica romanov, antropoloških zapisov, popotne proze, novel, zgodb in črtic, pesmi … končno udobneje namestila tudi v slovenskem prostoru. S tem se je post mortem zaključil njen ambivalenten, težak položaj v lastni domovini.   

Dobimo se v Trubarjevi hiši literature dne 28. 9. 2022 ob 19. uri, kjer gostimo Andreja Ilca, ki bo za nas izbral in bral poezijo. Ob 20.30 se odpravimo v Kinoteko, kjer bo ob 21. uri projekcija kratkega animiranega filma Alma, neuklonljiva ženska. 

“To pa vem, da so doma govorili, da je potovala in da je bila med ljudožerci, no saj to najbrž tud ona piše, pa da so jo hotl pojest pa da je bila preveč koščena. (…)  Celjani so o njej govorili s čudenjem, zakaj je tja sploh šla. Takrat je blo to tak, veste, naš svet je bilo Celje in Šentjur. Niso ljudje hodl nikamor, so rekl, saj si je sama kriva, kaj ma tam za iskat.”

“Pričevalec 6” v pisnem izboru izjav, natisnjenih ob razstavi Alma Karlin – Poti v Pokrajinskem muzeju Celje l. 2010.

Vljudno vabljene_i, Renata Šribar in Marjeta Doupona

 Andrej Ilc se je rodil nekega marčevskega večera v letu 1966, ko je v Luksemburgu potekal izbor za evrovizijsko popevko. Zmagal je Avstrijec Udo Jürgens, Jugoslavijo pa je zastopala Berta Ambrož s popevko Brez besed, za katero je besede napisala Elza Budau. V tistem času so besedila za slovenske popevke dejansko pisali pesniki in to je bil Andrejev prvi stik s poezijo. Dolgi časa je kazalo, da tudi zadnji. V najstniških letih poezije ni bral in niti slučajno ni znal nobene pesmi na pamet (še danes je ne zna), v sedmem razredu je dobil cvek, ker ni znal na pamet povedati Prešernove Slovo od mladosti. Poezijo je vzljubil mnogo kasneje in bolj ali manj po spletu srečnih naključij v podobi nekaterih ljudi in obliki nekaterih knjig. V času študija primerjalne književnosti je začel krasti knjige iz zbirke Lirika v Svetu knjige, se pravi pri svojem bodočem delodajalcu. Izpit iz predmeta Evropski verzifikacijski sistemi je opravil šele v tretje, zaradi česar je še danes nezmožen poglobljene refleksije o prebrani pesmi. Kljub temu že več kot 25 let urednikuje pri založbi Mladinska knjiga, kjer je kot urednik otroškega leposlovja najprej bral predvsem pesmi za otroke, zadnjih deset let pa je urednik prevodnega leposlovja, tudi zbirk Kondor in Nova lirika. Leta 2004 je izdal prvo “pesniško kompilacijo” Komadi, ki jo danes priporočajo v branje srednješolcem, sledili so še Drugi komadi in Nezbrani komadi. Še vedno ima od vsega najraje glasbo, kljub temu pa skoraj ne mine dan brez uživanja v prebrani pesmi. Dvakrat je bil član žirije za Jenkovo nagrado. In to kljub temu, da si še vedno ni na jasnem, kaj sploh je poezija.

Renata Šribar v presečnih prostorih med znanstvenim raziskovanjem, kritično pedagogiko, aktivnim državljanstvom, esejistiko in kratkim zgodbarstvom raziskuje in nadgrajuje lastne izkušnje in refleksije osebnega, družbenega in političnega življenja. Teme zaokrožijo v različnih govoricah in njihovih subverzijah: ospoljenje, seksualizacija, nepravične družbene hierarhije, telo in izkustvo, etika in morala, vednost in nevednost … Za spodbudo so otroške fantazme o antropologinji, biologinji, pisateljici. Kar jih je združilo, je življenjska zavzetost za drugačen svet.

Je avtorica, soavtorica in sourednica šestih znanstvenih monografij in urednica treh tematskih revialnih izdaj. Izdala tri knjižice feministične kratke proze (Fen, Medtem ko sem spala, Afekti in sentimenti) in izpeljala projekt esejističnih dialogov Ospoljene reči.

Marjeta Doupona je svobodnjakinja, diplomirana novinarka in magistrira sociologije kulture, ožje področje uporabna lingvistika. Več kot 20 let je delovala kot raziskovalka v izobraževanju, nazadnje na Univerzi v Gradcu, Avstrija.

Kot raziskovalka obdeluje in interpretira zbrane podatke velikih mednarodnih podatkovnih baz in z njihovo pomočjo skuša pojasnjevati izobraževanje kot družbeni fenomen. Pri tem jo najbolj zanimata dostopnost formalne izobrazbe in raziskovanje tistih ideoloških prvin in diskurzov, ki sistematično preprečujejo posameznikom in posameznicam ter družbenim skupinam, da bi se šolali in izobraževali skladno s svojimi interesi in sposobnostmi.

Bila je članica Nacionalne komisije za pripravo smernic pismenosti ves čas njenega obstoja. Svoje znanje neprestano izpopolnjujem na izobraževalnih seminarjih, raziskovalnih in znanstvenih konferencah in obiskih tujih akademskih institucij.

Je občasna sodelavka Tehniške univerze v Dortmundu, preko katere je v zadnjih letih med drugim sodelovala na poletnih in zimskih šolah Univerze v Mosulu (izvedbe na Univerzi v Dohuku, Kurdistan, Irak), kjer je s študenti in študentkami izvajala seminarje o implicitnih sporočilih medijev. Kot novinarka rada piše reportaže za Mladino, najraje take, ki govorijo o beguncih in begunkah.

Meni, da se človek lahko hkrati osebnostno in poklicno udejanja na različnih, ne nujno medsebojno povezanih področjih, in da za preživetje potrebuje pristen stik z naravo. Sama tako del svoje poklicne poti uresničuje v smučarski sferi.

Podrobnosti

Datum:
28. septembra
Ura:
19:00 - 21:00
Kategorije dogodka:

Prizorišče

Trubarjev hiša literature
Stritarjeva 7
Ljubljana, 1000 Slovenija