Novice

Diskusijska skupina: Tiha (r)evolucija

Objavil: Rok Dežman, 5.4.2022 ob 10:51


Kako je z našimi možnostmi osebnega in skupnostnega resubjektiviranja, spreminjanja, »postajanja«? Smo zadovoljne_i z robno lego ali bi nam vsem, ki delamo in živimo z dobro mero skupnostne odgovornosti, moralo pripadati mesto v osrčju dogajanja?

Moderatorki, Renata Šribar in Marjeta Doupona vas vabita na osebno in skupnostno delovanje z mnogih perspektiv. Na kakšen način? Ustanavljata diskusijsko skupino z vami, še skritimi v predelovanju osebnih vprašanj in morda zagat in po vsej verjetnosti tudi poklicno delujočimi na različnih področjih. Poskrbeli sta za streho (Trubarjeva hiša literature) in aktualno spomladansko časovno okno –  srečanja od aprila do junija.

»Osebno je politično«

Svoje znanstvenoraziskovalno in strokovno pa tudi civilnodružbeno delo, v katerem praviloma raziskujeta tisto, kar ju tudi osebno prežema, bosta preverjali in nadgrajevali skupaj s člani_icami vzhajajoče skupine. Teme, ki jih bomo izpostavili in se jih dotaknili, so razvejanje in širijo možnosti razgovora:

  • izkušnje v spregi z vednostjo,
  • izražanje/glas skozi fiziologijo in anatomijo,
  • kreativno in odklonsko delo, delo odpora: ustvarjanje možnosti zanj,
  • ljubezen kot koncept in izkustveni svet,
  • ospoljenja in seksualnosti,
  • patološki narcisizem: psihosocialni moment družbenih distopij,
  • kako preživljati protipandemične ukrepe in medijske konstrukcije vojaške invazije na Ukrajino?
  • vzpostavljati življenje in družbenopolitično in kulturno okolje onkrat verjetja v neizbežnost nasilja,
  • osebnostne vrline in navezujoče se vežbanje (psihofizični pristopi),
  • soočanja z neoliberalnim pospeševanjem časa, predmetnim prenasičenjem in zlorabo resursov

 

»Obdelati je treba naše vrtičke«  in zato bomo mnoga izmed področij obravnavale_i tudi s pomočjo gostov in gostij.

Glas kot pogoj (samo)izražanja

Pevka Fake Orchestra in trenerka MDH dihalne koordinacije Ana Vipotnik nam bo predstavila osnove tvorjenja glasu, njegove povezanosti s celovitostjo telesa, njegovimi možnostmi, da postane glasnejši.

Jaz, ti, ona, on v lastnih socialnih kontekstih

Mag. soc. dela Tomaž Škorjanc bo za nas in skupaj z nami ugotavljal, kako naše osebne okoliščine vplivajo na neposredno okolje z vidika diskriminiranosti na osnovi seksualnosti, specifičnega otroštva, pravnega reda …

Potencialna in aktualna starševska razmerja v krizni sodobnosti

Dr. ženskih študij in feministične teorije Zalka Drglin, strokovnjakinja na področju obporodne skrbi se bo v  razširjenem krogu ukvarjala z reproduktivnimi pravicami v času ponavljajočih se kriz.

Kako zavzemati prostor in čas za ustvarjalno samouresničenje?

Dr. antropologije in pisateljica Luna Jurančič Šribar, dobitnica nagrade MIRA 2021 bo ponazorila, kako sam proces ustvarjanja, ko se mu zares posvetiš in se začneš dojemati kot ustvarjalec_ustvarjalka, začne spreminjati tudi tebe samo, samega.

 

Diskusije bodo utemeljene na že predhodnih izkušnjah in znanju in nato oplemenitene s tekočimi predavanji in seveda občasnimi sklici na ustrezna teoretska dela, denimo Chantal Mouffeino Agonistiko, znane teze Michela Foucaulta, Deleuzov Micelij, Upanje brez optimizma Terryja Eagletona pa članek Kaj zmore telo? Else Dorlin … Kot vse, je tudi tale zametek seznama odprt za nadgradnjo.    

Skupina bo delovala tako v zaprtem kot odprtem krogu. V spomladanskem terminu se bomo poleg uvodnih dveh srečanj v aprilu srečevale_i  dvakrat mesečno ob sredah v večernem času. Ritem intimnejših druženj v izmenjavi z odprtimi dogodki ob obisku strokovnjakinj_ov bo stvar dogovora na prvem srečanju.

Renata Šribar v presečnih prostorih med znanstvenim raziskovanjem, kritično pedagogiko, aktivnim državljanstvom, esejistiko in kratkim zgodbarstvom raziskuje in nadgrajuje lastne izkušnje in refleksije osebnega, družbenega in političnega življenja. Teme zaokrožijo v različnih govoricah in njihovih subverzijah: ospoljenje, seksualizacija, nepravične družbene hierarhije, telo in izkustvo, etika in morala, vednost in nevednost … Za spodbudo so otroške fantazme o antropologinji, biologinji, pisateljici. Kar jih je združilo, je življenjska zavzetost za drugačen svet.

Je avtorica, soavtorica in sourednica šestih znanstvenih monografij in urednica treh tematskih revialnih izdaj. Izdala tri knjižice feministične kratke proze (Fen, Medtem ko sem spala, Afekti in sentimenti) in izpeljala projekt esejističnih dialogov Ospoljene reči.

Marjeta Doupona je svobodnjakinja, diplomirana novinarka in magistrira sociologije kulture, ožje področje uporabna lingvistika. Več kot 20 let je delovala kot raziskovalka v izobraževanju, nazadnje na Univerzi v Gradcu, Avstrija.

Kot raziskovalka obdeluje in interpretira zbrane podatke velikih mednarodnih podatkovnih baz in z njihovo pomočjo skuša pojasnjevati izobraževanje kot družbeni fenomen. Pri tem jo najbolj zanimata dostopnost formalne izobrazbe in raziskovanje tistih ideoloških prvin in diskurzov, ki sistematično preprečujejo posameznikom in posameznicam ter družbenim skupinam, da bi se šolali in izobraževali skladno s svojimi interesi in sposobnostmi.

Bila je članica Nacionalne komisije za pripravo smernic pismenosti ves čas njenega obstoja. Svoje znanje neprestano izpopolnjujem na izobraževalnih seminarjih, raziskovalnih in znanstvenih konferencah in obiskih tujih akademskih institucij.

Je občasna sodelavka Tehniške univerze v Dortmundu, preko katere je v zadnjih letih med drugim sodelovala na poletnih in zimskih šolah Univerze v Mosulu (izvedbe na Univerzi v Dohuku, Kurdistan, Irak), kjer je s študenti in študentkami izvajala seminarje o implicitnih sporočilih medijev. Kot novinarka rada piše reportaže za Mladino, najraje take, ki govorijo o beguncih in begunkah.

Meni, da se človek lahko hkrati osebnostno in poklicno udejanja na različnih, ne nujno medsebojno povezanih področjih, in da za preživetje potrebuje pristen stik z naravo. Sama tako del svoje poklicne poti uresničuje v smučarski sferi.